Previdnost pri grafiki in multimediji

Grafični in multimedijski elementi (npr. slike, grafi, vdeo, animacije) imajo lahko nepredvidene učinke.

Navedimo primer: Respondente lahko vprašamo, da razvrstijo države glede na določen kriterij (npr. kako jih poznajo, ali so jih že obiskali, ali bi v njih živeli, ali bi zanje navijali ipd). Spisek možnih držav (odgovorov) je pri tem lahko tekstoven, lahko pa je poleg imena države tudi zastava. Vendar pa ima lahko različno poznavanje zastav, njihova estetika, izkušnje z zastavo itd. določen nepredviden učinek na siceršnji vrstni red. Vprašanje je, če smo ta učinek pri našem vprašanju dejansko predvideli ali želeli.

Študije kažejo, da ima dodajanje grafike pogosto vpliv na odgovor. Zelo znan primer je vprašanje o zdravju, kjer ob sliki zelo zdrave osebe, respondenti običajno slabše ocenijo svoje zdravje kot pri sliki zelo bolne osebe.

Grafike in multimedije se torej izogibamo, kjer je to le mogoče, posebej, če pri vprašanju služi kot ilustracija ali okrasek. Dodajamo jo le, če je nujna za odgovor, npr. če ocenjujemo slike, oglase, videe ipd.

V marketinškem raziskovanju obstajajo številni zagovorniki intenzivne vključenosti multimedije (najdemo jih s ključnimi besedami "surveytainment", "gamification"), ki  pri tem navajajo pozitivne učinke, kot npr. večje sodelovanje, bolj zavzeto odgovarjanje, bolj poglobljeni odgovori. Manjkajo pa celovite študije, ki bi pokazale, ali se da podobne učinke doseči z drugimi pristopi, predvsem pa manjka hkratna ocena slabosti takih pristopov (npr. pristranskost odgovorov, kratotrajnost učinkov, nižja kvaliteta odgovorov ipd.).

<< Nazaj na Osnovna priporočila​